Za šentjanške vinogradnike je bil 10. maj "dan za bogove", saj nas je v sončnem jutru, ki smo jih bili v maju bolj malo deležni, pričakal avtobus, da nas skupaj popelje na nepozaben strokovni izlet na Kras. Tako nekako je bilo obljubljeno v uvodnem pozdravu. Skupina, ki je bila zadolžena za izvedbo strokovnega potovanja, je v svoje delo vložila precej truda, iznajdljivosti, poznanstev in znanja, ob enem pa se je zelo dobro zavedala, da je le primerna cena najboljše zagotovilo za zadostno število udeležencev.

Primorska, oziroma sam Kras je že iz povabila obljubljala veliko.

Degustacija pršuta v priznani pršutarni Lokev, obisk vojaškega muzeja Tabor, ki mu zares ni para, še posebno ne, ko spoznaš lastnika, entuziasta, zbiratelja ter velikega poznavalca orožja in opreme iz 1. in 2. svetovne vojne Srečka Rožeta. Nepozabne ure preživete z njim bodo zagotovo še nekaj časa zasidrane v mislih prisotnih, kajti ob vsem videnem smo slišali tudi nekaj vzgojnih za naš način ohranjanja Slovenske države. Po ogledu lokavske cerkve, v kateri se Srečko prav tako odlično znajde, smo se odpeljali na kosilo v Avbar k Francinovim. Videli smo lahko skrbno obdelano kraško zemljo, ki je je malo, a je dobro izkoriščena, predvsem zasajena z vinogradi, kjer pridelujejo teran in ostale kraške sorte vina. Pot nas je nato vodila do Štanjela, kjer smo lahko občudovali to slikovito mestece na hribu, kjer je zgodovina zapisana še posebej bogato v številnih pomnikih preteklosti. Prehitro je minil dan, a ob prijaznem domačinu, ki nas je počastil z odličnim teranom, smo vsaj malo lažje odšli proti končni točki. Degustacija v vinski kleti Širca Kodrič je bila ob mladih znanja polnih dekletih in dobremu vinu zares krona prijaznemu dnevu. Še obljuba, da se moramo še kdaj vrniti, ali pa vsaj priporočiti čudovito traso svojim prijateljem, in misel, da je bil čas, ki smo ga namenili za letošnje skupno enodnevno druženje, zares bogato nagrajen.

Renata Kuhar