II. trasa zopet navdušila pohodnike

Tradicionalnega pohoda, že 5. zapovrstjo, po vinskih goricah Društva vinogradnikov Šentjanž, se je v sončnem prazničnem dnevu, 25. junija, udeležilo nekaj manj kot 100 obiskovalcev. Kljub pestremu dogajanju v okolici našega kraja se je tako zbralo lepo število pohodnikov. Dober glas je privabil tudi prijatelje naših članov iz Vipavske doline, ki so se skupaj s preostalimi ljubitelji hoje podali po tokrat malo spremenjeni II. trasi vinogradniškega pohoda.

Vesela druščina se je na pot odpravila takoj po pozdravnem govoru predsednice Renate Kuhar, ki je pohodnikom predstavila potek poti in jim zaželela prijetno druženje. Uvodni del so s svojim ubranim petjem popestrili še Pevci DV Šentjanž.

Na skupaj 12 kilometrov dolgi pohodniški poti so člani in članice vinogradniškega društva postregli z različnimi dobrotami. Med potjo do prvega postanka smo si lahko ogledali tudi čebelnjak našega krajana in člana Jožeta Škoporca, pri čemer ni manjkala niti domača medica, ki nam je dodala še malo moči, da smo pohiteli do Rovinj. Zaradi različnih dobrot, ki so jih pripravili tamkajšnji vinogradniki, so se mize kar »šibile« in tako marsikaterega pohodnika »pustile brez besed«. Okrepljeni in polni energije smo se podali skozi gozd do Kocutne ter naprej do Brunka. Ker je bil čas zorenja borovnic, smo se nekateri posladkali tudi s sadeži narave. Mogočna lipa na Brunku je pohodnike sprejela v okrilje svoje sence, prijazni gostitelji pa so nas zopet pričakali z aperitivom in obilno malico, domačim kruhom in pecivom, s polnimi sodi belega in rdečega vina ter hladno vodo, manjkali niso niti domači jogurti. Za vsakogar je bilo poskrbljeno. Na tej točki smo si privoščili daljši postanek in izkoristili čas tudi za ogled cerkve Svetih treh kraljev. Prav tako je bila lokacija odlična iztočnica za nastajanje fotografij okolice, ki je sijala v svoji neokrnjenosti. Kar težko se je bilo odpraviti proti Šentjanžu, a čakala nas je še dolga pot. Komaj smo nadaljevali s potjo, že smo lahko poizkusili odlična vina naših dveh pridnih vinogradnikov, Cvete in Slavka Jazbeca. Pot smo nadaljevali v zavetju gozda, se sprehodili skozi lepo urejeno vas Glino ter vijugali med travniki in njivami vse do zaključne lokacije – Šentjanža. Kljub vročini je bil pripravljen bograč vinogradnika Franca Špolarja še kako dobrodošel. Ob rujni kapljici domačega cvička pa so bili naši želodčki zopet napolnjeni.

Spoznavanje lepot našega kraja je bilo zopet nepozabno. Kdor je bil z nami na pohodu, je obljubil, da se ga naslednje leto zopet udeleži. Preostali pa nikar ne oklevajte in se nam pridružite na naslednji trasi, 25. junija 2016. Se vidimo.

Vesna Perko