Rezatev v našem učnem vinogradu

Sončni in razmeroma topli zimski dnevi vabijo ljudi v naravo, vinogradnike pa vleče v njihove vinograde. Tja se najprej odpravijo s škarjami v rokah, saj je rez vinske trte ali rezatev prvo opravilo v letu.

Nekoč so začeli rezati proti koncu zime, ko je sneg kopnel in so se dnevi dovolj podaljšali za odhod v vinograde, ki so na sončnih pobočjih gričev. Primerne vinogradniške lege so se določale po tem, kjer je prej skopnel sneg, ker taka lega omogoča boljše dozorevanje grozdja, višji grozdni sladkor in s tem kakovost vina.

Ta čas je tudi trta že zrela in pripravljena za obdelavo. Z blagimi zimami v preteklih letih se je ta navada spremenila in mnogi režejo že kmalu po trgatvi in preko cele koledarske zime. Kdor kaj da na stare običaje, počaka do Vincencevega.

Sveti Vincenc goduje dvaindvajsetega januarja in nanj se navezujejo številni pregovori, ki napovedujejo vinsko letino. Eden izmed njih pravi: »Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče, tako dobro vince dozori, da motne dela ti oči«. Na Vincencevo nedeljo se vinogradniki zberejo v vinogradu ob farni cerkvi, kjer poteka blagoslov vinske trte po starih običajih, ki izvirajo iz 18.stoletja. Na trto obesijo nekaj mesenih klobas, ki naj bi naznanjale, da bo celo leto dovolj mesa in vina in so potem za malico rezačem. Župnik blagoslovi vinograde in zaželi dobro letino. Nato nekdo obreže nekaj trt in s tem je delo v vinogradu začeto. Seveda ne manjka pesmi ob prigrizku in žlahtni kapljici.

Od rezi je odvisen pridelek v tekočem letu in razvoj trte za prihodnje, saj z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kvaliteto grozdja in vina. Strokovno opravljena rez vpliva na dobro kondicijo trsov in na njihovo sposobnost, da vzdržijo tudi v slabših razmerah in dajejo pridelek. Pravijo, da je zimska rez je umetnost in je istočasno zapis in podpis vinogradnika na vsaki obrezani tri. Pri nas je uveljavljena šparonska rez. Nekoč se je rezalo na dva šparona in en reznik, v novejšem času pa je v veljavi en šparon in dva čepa ali en šparon in reznik. Šparon je dolg rodni les s sedmimi ali več očesi, reznik je rozga odrezana na dve pravi zimski očesi, čep pa ima puščeno le eno samo oko. Dolžina šparona je odvisna tudi od medsebojne razdalje trt. Vinska trta praviloma rodi na enoletnem lesu, ki raste iz dvoletnega. Enoletne rozge, ki rastejo iz starega lesa ali iz kocenov so slabše rodne ali nerodne in jih pri rezi puščamo le za vzdrževanje gojitvene oblike. Rozgo odrežemo poševno centimeter ali dva nad očesom. Rezniki in čepi morajo biti po legi nižje od šparonov, saj tako ohranjamo želeno obliko trte. Ob vsaki trti se rezač odloči, kako jo bo obrezal glede na njeno kondicijo, zdravstveno stanje, dozorelost rodnega lesa, sorto, starost… S preveliko obremenitvijo se trta prehitro izčrpa, obilen pridelek pa ne more doseči visoke kvalitete. Enoletne trte se obrežejo na dve očesi, pri dvoletnih pa je že več možnosti. Lahko pustimo dve rozgi s po dvema očesoma ali eno s štirimi, če je trta že dovolj močna. Če ne, je treba ravnati kot z enoletno. Še več pozornosti je potrebno pri tretjem letniku. Mlade trte režemo pozneje, saj so bolj nagnjene k pozebi. Pogosto jih odščipnejo zajci in srne in tako za leto dni odmaknejo pričakovani pridelek.

copy